[ Pobierz całość w formacie PDF ]

zu te mo�ne vejnate kljuke. Prav rahlo in previdno.
62
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
Slab0 e vejevje nad deblom odbijemo prav previdno s
sekirami. Tako pridemo prav do kljuke, pod katero je
Jo0 t ujet. Potem ga potegnemo iz teh kle0 �, pa bo lepo
otet.�
Kakor je odlo�il Jure, tako so opravili. Po�asi in pre-
vidno. Vi0 ja polovica bukve je bila naglo od�agana. Kar
kosmato so drvarji potegnili od debla pro�. Potem so
zelo previdno oklestili gosto vejevje, ki je zapiralo pot
do Jo0 ta. Ta je presre�en gledal skozi kljukasta vrata
dveh debelih vej, ki sta ga re0 ili. Ko je bilo vse to previd-
no opravljeno, je Jure prijel Jo0 ta za roke in previdno
potegnil, da ga izvle�e iz �leba dveh skal, med katerima
je le�al. Brez zadr�ka je 0 lo. Pristopila sta 0 e oba tovari0 a.
Ubogi, vklenjeni Jo0 t je bil kmalu na soncu, na zeleni
jasi. Solze so mu kar lile. Ni� ni mogel spregovoriti. Za
rokami je lovil roke Juretu in re0 evalcema, jih poljubljal
in jokal kot otrok. Ob tem so bili tudi re0 evalci do solz
ganjeni in vsi sre�ni stali na tratici poleg Jo0 ta, ki je go-
voril in se zahvaljeval samo s solzami in hvale�nimi
vzdihljaji. �e so mu dali piti po�irek slivovke. Potem so
vsi posedli po tratici in se menili o sre�ni nesre�i, ko je
bil otet prijatelj Jo0 t.
V tem so �e zapele coklice kozarja Jo�ka. Popustil je
svoje kozice blizu vrha gore in pritekel, da bi videl stri-
ca Jo0 ta. Ljubko ga je pobo�al, Jo0 t pa je razklenil roke
in de�ka pritisnil na svoje prsi in v solzah jecljal: �Oj, oj
63
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
Jo�ek, Jo�ek moj angel re0 itelj  do smrti moj, moj!�
Mo�aki so bili ganjeni in potrdili: �Zares! Brez njega ne
vemo, kaj bi bilo?�
Jo0 t pa je hripavo dodal: �Oj smrt, stra0 na smrt bi
bila! Jo�ek je moj re0 itelj.� In spet ga je objemal in mo�il
s hvale�nimi solzami.
Re0 evalci so se za�eli zgovarjati, kdaj bi se vrnili do
planine. Odlo�il je zopet Jurij: �Fanta, vesta kaj. Poderita
0 e tistile gaber, da bodo vsa tri debla na tleh. Potem se
vrnita h ko�i. Midva z Jo0 tom pa prideva po�asi do dna.
 Ali bo0 zmogel to pot?� se je obrnil k Jo0 tu.
�Sam bi si ne upal. Tako sem ves �udno zbit. Lepo bi
prosil, da me vsaj eden pospremi. Ali ne?�
�Opiral in spremljal te bom jaz,� je odlo�il Jure. ��e
se ti zdi potrebno, pa 0 e eden po�aka, da te odvedeta
dva. Zelo zani� in slaboten se mi zdi0 .�
Jo0 t je odgovoril: �Sam si te poti po strmini do ko�e
ne upam zmagati. Ni� nisem polomljen, res, pravo �u-
do. Toda ta stra0 na no�, ko sem ves obupan �e videl
smrt pred sabo, me je tako zni�ila, da je groza. Za ene-
ga bi prosil, naj me pospremi do dna.�
�Dobro je tako. Vodil in opiral te bom jaz. Ve�krat
bova po�ila in tako po�asi zmogla strmino do ko�e. Za
du0 kanje se pa v steklenici 0 e ziblje nekoliko slivovke. 
Torej zgovorjeni. Vidva poberita vse sekire, svoje, mojo
in tudi vse orodje Jo0 tovo. Po pameti jo mahnita na-
64
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
vzdol; v ko�i za Jo0 ta velita stopiti laboro mleka. Upam,
da bova do opoldneva v planini.�
Fanta sta pobrala vse orodje in se poslovila. Jo0 t je kli-
cal za njima: �Bog vama stokrat povrni! Doma vama
bom zamudo popla�al.�
Fanta sta zamahnila z rokami, �e0 : �Za tako pomo� ni
kovan 0 e noben denar! Sre�no!�
Kar stekla sta po stezi skozi ru0 evje in izginila.
Jurij je z Jo0 tom 0 e posedel na toplem soncu, mu po-
nudil po�irek in gri�ljaj kruha, ki ga je imel v �epu. Po-
tem pa sta se zlagoma dvignila. Jo0 tu so se tresle noge.
Tesno se je oklepal Jurijeve roke in se po�asi le nekoli-
ko omajal in utrdil. Zelo po�asi sta hodila, mnogo po�i-
vala in se oddihala. Toda Jo0 t ni slabel. Od po�itka do
po�itka je bil krepkej0 i in po ve�urni poti sta zmagala
strmino in �e sedela v ko�i ob labori toplega mleka.
Jo0 t je malo govoril. Vse pa se je zlivalo v zahvalo za
re0 itev in v edino skrb, kako bi jim povrnil.
Ko se je napil toplega mleka, je kar umolknil. Ves zde-
lan telesno in du0 evno je omahnil na pastirjev pograd in
v hipu zaspal.
Jurij si je odtesal debelo zagozdo r�enega kruha, si
privo0 �il latvico posirjenega mleka, potem pa od0 el po
svojem delu.
Stra0 no nesre�o je majerica vsem, ki so prihajali tisti
dan v planino po mleko in maslo, na 0 iroko pripovedo-
65
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
vala. Ti so novico prenesli v vasi in 0 e pred ve�erom je
vse vedelo, kaj se je zgodilo.
V ranem jutru je �e bila v ko�i Jo0 tova �ena. Vsa oblita
s solzami ga je objemala in kar govoriti in mogla ob
vsem, kar so ji pripovedovali. Jo0 t jo je tola�il in bo�al po
od solz mokrih licih. 
Popoldne je bil Jo0 t �e tako trden, da se je vrnil z �eno
domov.
Vsa vas ga je hodila gledat in mu vo0 �it sre�o, da se je
�iv otel smrti.
Ob tej zgodbi sem bil jaz 0 e osemletni de�ek. Pri
�pan�evem uljnjaku sem bil z drugimi de�ki in stari
o�ka �panec nas je u�il:
�Zapomnite si, otroci, za vse �ivljenje! V gozd pose-
kavat drevesa ne hodi nih�e sam  samcat. Vedno po
dva in dva. Saj je celo na0 Gospod poslal sedemdeset
u�encev po vsej de�eli, a vselej po dva in dva, �eprav
niso 0 li sekat dreves. Otroci, pomnite to!�
66
OJ, MLADOST . . .
BESeDA
SMRTI OTET
a bi pisaril o sebi, mi ni bilo nikoli v0 e�. Toda se-
Ddaj, ob bli�njem koncu �ivljenja pa sem se vendar
odlo�il, da napi0 em nekaj malega, a zelo tragi�nega. Z
globokim spo0 tovanjem se spominjam svojega o�eta.
Moj ded je bil kroja�, zlasti za trdo ra0 evino. Vedno je
le gostoval v �irovnici. Slednji�, na starost si je z dovo-
ljenjem va0 �anov Zabrezni�anov postavil leseno hi0 ico
in se preselil v Zabreznico.
Otroci so se mu naglo ponagrabili. Dva sta padla v
la0 ki vojski, drugi so od0 li po slu�bah. Doma je ostal le
moj o�e, ki se je oprijel 0 ivanja. Va0 �ani so ga radi ime-
li, ker je bil �ilavo priden in delaven v dninah, kamor je
hodil delat. Bil je dober kroja� in so ljudje zelo radi no-
sili svojo ra0 evino k njemu 0 ivat. Ko je bil starej0 i sin �e
kar pod vrhom, je pri0 el nekega dne s kosom ra0 evine k
dedu mo� iz vasi. Videl je ob tem najstarej0 ega sina, ki
se je �e trudil s 0 ivanko. Pa mu je rekel: �No, dobro �e
vbada0 0 ivanko, toda kaj prida se doma ne bo0 izu�il.
France,� je nagovoril o�eta. �Ve0 kaj, z menoj naj gre na [ Pobierz całość w formacie PDF ]